Postaviti se v trenutek tukaj in zdaj je za mnoge nepredstavljivo in nedosegljivo.
Pri polno natrpanem vsakdanjem urniku, dohajanju družbeno postavljenih ciljev in bežanju pred samim seboj je res izziv že samo to, da upočasnimo korak.
Zares je spustiti se v trenutek tukaj in zdaj pravzaprav zelo enostavno. Samo dovoliti si je treba stopiti na tla naše matere zemlje. Se povezati z njo že s tem, ko stopimo v njen objem in si dovolimo biti obdani z njeno spokojnostjo. Še bolj pristno in spontano se to zgodi, če stik doživljamo bosonogi.
“V en sam trenutek usmerimo vse naše čute in se napajamo z vsem kar nam ponuja. Takrat samo smo in to magično stanje nas vodi v našo globino. Tja kjer se srečamo s samim seboj, tja kjer lahko opazujemo in začutimo kaj ta trenutek ustvarja v nas, kaj prebuja, kaj sporoča, kaj sprošča.”
In že smo tam povezani z njo in že se polnimo z brezpogojno radodarnostjo njene veličine.
Trenutek poglobimo še s tem, ko opazujemo svoja ugrezajoča se stopala v gozdno prst, mogoče v glino, ki varuje strugo gozdnega potočka.
Gledamo kako tekoča voda boža našo kožo in ob tem občutimo njen dotik. Opazujemo kako lahkotno najde pot čez ovire ali okrog njih, poslušamo zgodbo, ki jo šepeta, začutimo kaj nam prinaša in kaj odnaša. Sprejemamo sončne žarke, ki pronicajo skozi mogočne krošnje dreves in se prepuščamo razvajanju, ki nam ga ponuja. Poslušamo prepletanje petja gozdnih ptic in spremljavo potočka pomešano s šumenjem vetra.
Morda opazimo igrivo pikapolonico, ki s svojimi drobnimi nožicami spretno in ponosno nosi svojo rdečo, s črnimi pikami okrašeno obleko, se nastavlja soncu in brezskrbno koraka tja, kamorkoli jo vodi spontanost.
Lahko se zazremo v gozdna tla. Rjava in na prvi pogled čisto pasivna in pusta. Že trenutek, ki ga usmerimo v tisto smer, pa nam izda, kako pravzaprav živa so, aktivna in pisana.
Vse to je lahko " biti v trenutku" Tako preprosto je, tako dostopno in tako zelo mogoče. V en sam trenutek usmerimo vse naše čute in se napajamo z vsem kar nam ponuja.
Takrat samo smo in to magično stanje nas vodi v našo globino. Tja kjer se srečamo s samim seboj, tja kjer lahko opazujemo in začutimo kaj ta trenutek ustvarja v nas, kaj prebuja, kaj sporoča, kaj sprošča.
In v objemu spontanosti in intime trenutka z lahkoto izrazimo svoja čustva, najsi bodo pozitivna ali pa negativna. Z lahkoto spuščamo vse tisto, kar nam več ne služi, ali pa izrazimo na način, ki je morda lažji od besed.
In takrat ko izražanje tistega kar občutimo ne gre z besedami in ne s solzami, lahko svoje veselje ali pa notranje boje izrazimo skozi ustvarjanje - skozi umetnost. Lahko prav tam, sredi zelenega spokoja, v objemu gozdne melodije. Ozremo se okrog in iz naravnega materiala, ki vzbudi našo pozornost, ustvarjamo. Spontano, brez pričakovanj, brez okvirjev in brez navodil.
Biti v trenutku ni znanstvena fantastika. Dovoliti si biti v trenutku je predvsem izziv, ki si ga lahko ali pa ne, dovoli vsak izmed nas.